Od nekdaj ga skrbno spravljamo z željo, da se ne zmoči in da ga čim prej pripeljemo v senik – pod streho, ker le tedaj lahko koristi živalim, za katere je namenjen. Takrat je zadovoljen tudi gospodar. Vsi so zadovoljni, tudi mlekarne. Tako je bilo v preteklosti, pa tudi danes ni nič drugače, čeprav se danes dogajajo tehnološke novosti glede genetike živali, možnosti konzumacije posamezne živali, mehanizacije, semenske industrije in drugega. Vendar pa je prežvekovalec ostal prežvekovalec, ki mora zaradi zdravja, plodnosti in dolgoživosti v obroku dobivati seno. Mi mu dajemo obrok in imamo glede tega tudi svoja pričakovanja, zato imamo tudi veliko odgovornost. To velja vsekakor tudi za našo odgovornost glede sena, katerega vlogo smo v teh časih zaradi sestavljanja obrokov iz drugače pripravljene voluminozne krme (senaža-silaža) precej zanemarili. Da je resnično tako, sem se jaz osebno prepričal iz primerov na terenu.

V praksi lahko danes vidimo bale sena, ki ležijo na travnikih (izpostavljene dežju) po istem vrstnem redu, kakor so jih pustili po baliranju ali pa zložene druga poleg druge (nepokrite) na travniku ali pa pripeljane na gospodarsko dvorišče in prekrite s plastiko, redko pa lahko vidimo, da bi bile bale sena shranjene (uskladiščene) v pokritih prostorih. Kjer je tako, so napredna tudi gospodarstva. Ta gospodarstva izkoriščajo vse vrednosti sena z vsemi hranljivimi in biološkimi (fiziološkimi) vrednostmi, ki jih vsebuje seno za prežvekovalce. NE POZABIMO NA TO DEJSTVO! V proizvodnji mleka je to zelo pomembno (kakovost in količina mleka, pa tudi zdravje živali in seveda higienska neoporečnost mleka).

Povedano enostavno, poleg nekakovostnega sena so pogosto potrebni pogosto dragi dodatki za obroke prežvekovalcev (koncentrirana krma in mineralno vitaminski dodatki, medtem, ko lahko kakovostno (odlično) seno v obroku zamenja večje količine koncentratov, mineralov in vitaminov, zaradi česar je proizvodnja bolj uspešna, živali pa bolj zdrave in plodnejše, kar še dodatno vpliva na dobičkonosnost gospodarstva. Na to pogosto pozabljamo, čeprav je TO ZELO POMEMBNO.

Seno je sicer draga krma, vendar nenadomestljiva za prežvekovalce (naše krave). NE POZABIMO tudi na TO DEJSTVO, pa naj nam je le-to še tako tuje glede na naše navade in današnja priporočila za krmljenje krav molznic.

V času, v katerem živimo in v tistem, ki je pred nami, je POMEMBNO obstati, preživeti. Z novejšimi besedami pravimo temu «konkurenčnost». Pri vsem tem je (poleg drugega), izjemno pomembna skrb za prehranjevanje krav ali bolje rečeno, najpomembnejše je prehranjevanje krav z voluminozno krmo. Na podlagi mojih izkušenj s terena lahko rečem, da imamo ogromno prostora (predvsem kakovostna). Vemo, da pri vsem tem obstajajo ovire, predvsem glede količine razpoložljivih zemljišč za proizvodnjo in pašo (ki je najcenejša in najbolj zdrava proizvodnja). Ta problem ni enostavno rešiti in v reševanje bi se morala vključiti celotna skupnost. Sami lahko storimo le to, da sami proizvajamo kakovostno voluminozno krmo in da iz nje dobimo čim več izdelkov in bolj zdrave živali. TO PA JE POMEMBNO ZA PREŽVEKOVALCE!!

Vrste trav, način košnje, čas košnje (stadij rastlin), vsebnost hranil (beljakovine, energija, surova vlakna), gnojenje, kakovost tal, način zbiranja posušene mase, način sušenja in ne na koncu tudi vremenski pogoji… vse to je pomembno za pripravo kakovostnega sena. Ko je vse to izpolnjeno (in to je težko) in smo mi sami storili vse (z vsemi stroški in trudom), nismo izgubili na kakovosti. Z drugimi besedami, sedaj moramo seno samo še pravilno uskladiščiti oziroma moramo ga uskladiščiti tako, da med skladiščenjem nimamo izgub, da se nam vloženi trud povrne, da od uskladiščenega sena dobimo čim več mleka in mesa, da s kakovostjo zadovoljimo prežvekovalce, da poplačamo naložbe, da imamo od investicij čim več koristi, da je investicija funkcionalna.

Skladiščenje sena – POMEMBNO

Kakovost voluminozne krme – sena

Nekoliko dejstev, ki nas vodijo k razmišljanju o senu in pomenu njegove kakovosti in posledično; kakšno odločitev glede shranjevanja sena bomo na koncu sprejeli? V kaj bomo investirali?

1. primer

Profesor Andrej Orešnik z Biotehnične fakultete v Ljubljani, ki je bil mentor v času mojega magistrskega študija, je v brošuri Prehranjevanje krav molznic obravnaval POMEN SENA in na splošno voluminozne krme ter pomen njene kakovosti pri hranjenju krav in sicer..

Zelo nekakovostno seno vsebuje 280 g ali več surovih vlaknin in okrog 300 delov energije (SE)/kg.

Zelo kakovostno seno vsebuje 240 g surovih vlaknin in okrog 480 delov energije (ŠE)/kg.

Povprečna krava lahko zaužije (če bi jo hranili samo s senom):

– okrog 12 kg slabega sena, iz katerega z vzdržnimi potrebami dobi 2,2 l mleka

– okrog 15 kg zelo dobrega sena, iz katerega z vzdržnimi potrebami dobi 15,3 l mleka

Z drugimi besedami, iz sena slabe kakovosti dnevno dobimo približno 7 krat manjši prihodek kot pa iz sena zelo dobre kakovosti. Že te primer bi zadostoval, saj je dovolj jasen, vendar pa navajam še drugi primer iz učbenika Gojenje in reja živali za avstrijske srednje kmetijske šole:

2. primer

Tabela 1.
Iz 1000 kg kakovostne trave lahko z različnimi načini uporabe dobimo naslednje količine mleka:
Način izkoriščanja trave (1000 kg) – Možna proizvodnja mleka (litrov)
– paša in zelene krma 385
– umetno sušenje 350
– shranjevanje v senažo 325
– sušenje v seniku (z vpihovanjem zraka) 290
– osušeno na travniku 250
– 2 krat zmočeno med sušenjem na travniku 110

U prejšnjih dveh primerih smo opisovali razlike v kakovosti sena in načinih pripravljanja trave ter možnosti različnih tehnologij. Pri tem ne smemo pozabiti na pomen sena (ne glede na to, da je njegova izdelava dražja) v primerjavi z nekimi drugimi tehnologijami za pripravo krme.

 

Predstavili smo Vam, kakšne razlike so lahko v kakovosti sena in posledične gospodarske učinke te razlike. Očitno je, da manj kakovostno seno prinaša večje težave in manjše prihodke. Če k temu dodamo še izgube, ki nastajajo zaradi skladiščenja sena, so številke še bolj prepričljive in samo potrjujejo dejstvo, da mora biti seno kakovostno pripravljeno in seveda tudi kakovostno uskladiščeno.

 

To pomeni, da so lahko izgube, ki nastanejo zaradi slabega vodenja v fazah pripravljanja sena in manipulacije z njim še mnogo večje, če je seno nepravilno uskladiščeno.

 

!!!! Določene študije so dokazale, da izguba suhe snovi pri senu (balah), uskladiščenih na polju, znaša 30 – 65% v primerjavi z balami, uskladiščenih v skednjih/nadstrešnicah/pokritih silosih, kje so te izgube od 0 – 5%. K temu je treba dodati še to, da je prebavljivost sena, uskladiščenega na polju 45% in sena, uskladiščenega v skednjih/nadstrešnicah/silosih, 54%.

Če gradimo skladišča za seno, moramo prostore usmeriti v smeri VZHOD – ZAHOD. V takšnem primeru je minimalen vhod sonca v skladiščni prostor. V primeru, da se odločimo za izgradnjo silo tunela za shranjevanje sena, je v takšnem prostoru možno tudi dodatno sušenje. Z zlaganjem bal tako, pod njimi in nad njimi oziroma med njimi kroži zrak z ene strani tunela na drugo stran je možno dodatno sušenje tudi bolj vlažnih bal.

Z drugimi besedami, možno je skladiščiti tudi bale z vlago od 15-16% in v takšnem prostoru se naravno, brez stroškov za energijo in drugih dodatnih stroškov seno posuši do vlage 12- 13% oziroma do vlage, primerne za skladiščenje. To pomeni, da je omogočeno, da baliramo še malce vlažno seno, kar je izjemno pomembno, da bi ob stebelcih ostalo čim več listov (še posebej pri lucerni in detelji), ki vsebuje visok odstotek hranilnih snovi.

Pri skladiščenju je pomembno, je da pokrov (streha) skladišča izdelan iz materiala, ki ne kondenzira vlage, ker se pri dodatnem sušenju pri skladiščenju po 10 tonah uskladiščenega sena s prezračevanjem izgubi (izhlapi iz mase) približno 300 litrov vode.

 

V primeru skladiščenja v silo-tunelih so možne tudi manjše izgube zaradi glodavcev, razpadanja in gnitja, zaradi nepotrebnega manipuliranja in konstantnega vpliva vremenskih pogojev (dežja, snega, sonca). Poleg izgub je takšno seno manj privlačno tudi živalim, ki ga nerado je. Okvare zaradi vremenskih pogojev se gibljejo od 1/3 do ½ po bali sena (30 – 50% okvar). V takšnem primeru so izgube pri balah z večjim premerom nižje kot pri balah z manjšim premerom.

 

Po nekih ameriških proračunih je letno vračilo investicije v skladiščenje sena v pokritih prostorih 110 evrov po kravi. Najpomembnejša dejstva, zaradi katerih se investicija povrne, so ohranjanje kakovosti sena in zmanjšane izgube v masi suhe snovi kakovostno uskladiščenega sena.

 

Seno slabše kakovosti, uskladiščeno «pod streho », daje boljše rezultate pri uporabi kot pa seno boljše kakovosti, uskladiščeno na polju.

 

3. primer

 

Poskušajmo enostavno izračunati možne (razlike) izgube v proizvodnji v primeru neuskladiščenega in uskladiščenega sena na primeru farme s 30 kravami (60 grli), kjer se dnevno v obrok za mlečna grla doda po 3 kg sena (+ druge kategorije) poleg druge voluminozne krme (senaža in silaža).

 

Poraba sena = 120 kg sena /dan x 365 dni = 43200 kg sena/leto

(1 bala v dveh dneh = 182 bal sena/leto)

Iz navedenega sena je možno dobiti mleko, če je:

Pod streho uskladiščeno seno = 3% izgube S.T., 54% prebavljivost

= 29529 litrov

= 67.900,00 kn

 

Na polju uskladiščeno seno = 40 % izgube S.T., 45% prebavljivost = 15221 litrov = 35.000,00 kn

Razlika v vrednosti proizvedenega mleka je cca 33.000,00 kn

= letni prihranek 150 evrov (1.095,00 kn) po kravi ali tolikšno je na leto povračilo investicije po kravi

 

Na čredo iz 30 molznih krav je to = 4.500,00 evrov na leto, kar zadostuje za 136 m2 silo tunela oziroma za skladiščenje 2/3 potrebnih bal sena za navedeno farmo. To pomeni vračanje investicije v obdobju od enega leta.

 

Dodajmo, da bi se prekrivanjem dela sena z najlonom izguba zmanjšala, vendar bi se tem podaljšal rok za vračilo investicije. Če bi se tudi podaljšal do treh let, s tem ne izgubimo ničesar, saj je prostor večnamenski, enostaven za montažo, 7 letna garancija za konstrukcijo in 20 letna za cerado pa zagotavlja zanesljivost vlaganja. Prostor silo tunela se lahko izkoristi tudi za shranjevanje mehanizacije, mlajše kategorije živali in shranjevanje druge opreme v času, ko v prostoru ne skladiščimo seno.

Skratka, U DNEVNEM OBROKU KRAV MOLZNIC JE POTREBNO SENO.

 

Moramo dodati, da ima seno izjemno pomembno vlogo v presnovi prežvekovalcev (prebavi) od samega kontakta v ustih, kjer je pomembno za nastanek velikih količin sline, ki služi za ohranjanje pH v vampu, pa vse do kontrakcij v vampu in sploh mehanično delovanje celotnega prebavnega sistema, ki je pri prežvekovalcih odločilnega pomena.

 

Avtor: Mag. sc. Miroslav Kovač, dipl. ing. agronomije

Zatražite neobvezujuću ponudu putem kontakt obrasca!